Velika večina likovnih kolonij se vrši v bolj ali manj ruralnem okolju, z izjemo morda kakšnih ex temporov, ki pa v bistvu niti niso likovne kolonije, saj trajajo le en dan in sodelujoči prinesejo likovna dela kar s seboj, sledi pa tudi podeljevanje nagrad, kar je na koncu koncev tudi smisel tovrstnih prireditev. Očitno pa je lažje tako za organizatorja kot za sodelujoče prirejati večdnevne kolonije v manjših krajih ali kje na vasi, kjer lahko umetnice in umetniki ustvarjajo bolj ali manj pejsažne upodobitve v pleneru, zato so urbane kolonije pri nas dokajšnja redkost. Mariborske urbane kolonije posvečene akademski kiparki Mileni Lah  pa so tudi v okviru slednjih nekaj posebnega, saj gre 1. za dogajanje v starem oziroma zgodovinskem središču mesta, kar omogoča sodelujočim sprejemanje odmevov tako arhaičnega kot tudi sodobnega navdiha, 2. umetnice in umetniki ustvarjajo po zanimivih starih dvoriščih (z izjemo I. kolonije) in hkrati po cestah, 3. ustvarjanje je javno, kar pomeni, da so meščani vabljeni k ogledu poteka kolonije, torej ne samo na ogled otvoritve razstave že nastalih likovnih del, ampak lahko opazujejo procesualnost nastajanja umetnine, seveda tudi ob pogovoru z umetnicami in umetniki, 4. četudi tematika oziroma motivika ni predpisana, se sodelujoči praviloma odločijo sprejeti izziv mesta in hkrati ustvarjajo v najrazličnejših tehnikah in zvrsteh, od slikarstva in kiparstva preko fotografije do instalacije, videa itn, kar je sicer prava redkost, saj so kolonije običajno le enozvrstne, ter končno 5. prireditve potekajo v organizaciji HKDM, združujoč slovenske in hrvaške umetnike v tradicionalno odprtem in komunikativnem mestu Maribor, ponovno dokazujoč da umetnost ne pozna meja, kar se sicer sliši kot obrabljena floskula, vendar popolnoma drži, v posmeh politiki.  Če torej še kdo dvomi o upravičenosti Mariborske urbane kolonije Milene Lah, naj pride na ogled prireditve, se pouči in morda še sam ustvari kakšno delo, saj hkrati potekajo tudi likovni tečaji. No, tokrat se celo likovni kritik - recenzent obravnava kot enakovredni sodelujoči ustvarjalec, z avtorskim zapisom na platnu, kar je še ena inovativna ideja organizatorjev za odpravo nepotrebnih meja, kakršnihkoli že. 

 

Mario Berdič Codella, junij 2018