Marijan Mirt, mag.art., na samostojni avgustovski razstavi v galeriji DLUM nadgrajuje svoj kompleksni večmedijski projekt MESTNE KODE s pomočjo Googlovega spletnega orodja STREET VIEW, ki je revolucioniral pojmovanje zasebnosti in dostopnost informacij v spektakularnem vsesvetovnem podvigu fotografiranja mest, omogočajoč opazovanje prav takšnih urbanističnih detajlov, na katere opozarja tudi sam umetnik, vendar v tem primeru preko medmrežja, se pravi, da opazovalcu ni treba potovati do določenega kraja, marveč ga lahko do potankosti (zaenkrat le vizualno) doživlja pred monitorjem, kot so to mogli z desktopom početi tudi obiskovalci tokratne, konceptualno zastavljene predstavitve. Marijan Mirt je različne faze samosvojega projekta sicer že večkrat samostojno in skupinsko predstavil, tako doma kot v tujini, zmeraj z nekoliko drugačnega vidika.  
Dokazujoč obvladovanje likovnega izražanja v različnih tehnikah je tako leta 2012 na samostojni razstavi v Galeriji DLUM prvič predstavil prvo fazo projekta MESTNE KODE z naslovom Mestna koda -  Maribor, ki ga označuje sistematični pristop h “kadriranju” mariborskih ulic in arhitektonskih značilnosti na dokaj neobičajen način, hoteč spodbuditi meščane k drugačnemu - likovnemu opazovanju tako urbanističnih značilnosti kot detajlov domačega mesta, ki ga vse prevečkrat doživljamo odsotno, nezainteresirano, naveličano. Projekt prenosa stiliziranih ali reinterpretiranih mestnih kod v galerijski prostor  sestoji iz treh razdelkov v lastnih likovnih zvrsteh oz. tehnikah, vključno s slikarskimi deli, grafikami, in (najdenimi) plastikami. Prvi sklop Ode Maribora sestoji iz devetih izrezov značilnih mariborskih vedut v tehniki akrila na platnu z lepljenimi žicami v obliki reliefnih - kodnih grafizmov (navezujoč na umetnikovo sočasno kiparsko produkcijo), izhajajoč iz starejše velikoformatne upodobitve stranske fasade zgradbe SNG proti Gledališki ulici, kjer je že zasnoval značilno prostorsko diagonalo z adicijsko komponiranimi, ponavljajočimi se likovnimi (arhitekturnimi) objekti v ploskovitem slogu. V najnovejših upodobitvah je tako kadriral dvoetažni Pobreški most z ekspresivno učinkujočo, geometrijsko perspektivično poglobitvijo, pogled na Kolosej čez glavno Evroparkovo križišče, avlo glavne želežniške postaje z detajli oken, Ekonomsko poslovno fakulteto na Razlagovi ulici, Tihčevo kroglo v Mestnem parku z detajli rebraste površinske strukture, Stari most s pogledom proti stopnišču do Casinoja, Židovski trg in Piramido z Marijino kapelico ter najnovejše križišče Cankarjeve in Razlagove ulice. Za delo iz cikla Mestna koda - Maribor, je prejel tudi nagrado DLUM za leto 2013. Drugi sklop sestoji iz najdenih objektov - asfaltnih kock, ki ostanejo na cestah ali pločnikih po rezanju, opozarjajoč na dejstvo, da lahko likovne stvaritve odkrivamo prav povsod, samo translocirati jih je treba v “pravi” prostor, da jih kot take sploh lahko prepoznamo, tretji sklop pa predstavljajo grafični, neke vrste monotipijski odtisi vzorčno tlakovanih pločnikov (50x70), čigar primerek krasi enega prostorov mestne občine Bruck na Muri, ponovno v smislu kulturnega povezovanja dveh prijateljskih mest in držav.  
Drugo fazo projekta MESTNA KODA predstavlja Oda Zagrebu, vključujoč dela v enaki slikarski tehniki ob uporabi žične armature: Granitni tlakovci na trgu Bana Jelačića, Električni kabli zagrebškega tramvaja na trgu Bana Jelačića in Detajl treh stebrov stavbe Borze arhitekta Viktorja Kovačića (s poudarjeno perspektivo ob uporabi zlatega reza), ki jih je prvič predstavil na samostojni razstavi v prostorih Hrvaškega kulturnega društva v Mariboru, skupaj z mariborskimi kodami, s skupnim nazivom Paralele. Obe mesti sta namreč umetniku še posebej blizu, saj je v rojstnem Zagrebu preživel najlepša leta svoje mladosti, v Mariboru pa si je ustvaril družino in dosegel številna priznanja za svoja umetniška dela. Ime razstave Paralele se torej nanaša na primerjave med mestnimi kodami Maribora in Zagreba. 
Tretjo fazo projekta MESTNA KODA je Marijan Mirt prvič predstavil na samostojni razstavi v Miheličevi galeriji na Ptuju, v obliki upodobitev specifičnih prometnih označb na cestišču Jadranske in Vošnjakove ulice. Najnovejša konceptualna predstavitev urbanih detajlov ali kod s pomočjo medmrežja dokazuje umetnikovo pravilno razmišljanje glede možnosti likovnega osmišljanja urbanih detajlov in hkrati potrjuje dejstvo, da umetnine niso nujno le tisto, kar je institucionalno odobreno. 

Mario Berdič, likovni kritik