Ne samo da se je končalo stoletje (Fin de siècle), končal se je milenij.

Fin de siècle 2.0 označuje ponovni semiotični dražljaj v obdobju, ko se do sedaj ustanovljene paradigme sesuvajo zaradi notranje neavtentičnosti. Tehnologija in svetovna komunikacija sta naredila svet "manjši" in pretvorjen v enoten sistem; čas so zaznamovali pan-ideje in utopični "en-svetizem", ki se nadaljujejo kot pan-ideje.

Z časovnim zamikom avtor počne prav to: iz nejasne, zoprne in nepopolne resničnosti odstira bleščeč in očarljiv izhod ter ga upodablja v kiparsko figurativni podobi (10 - 12 figur srednjega in večjega formata).


Gre za avtorsko kiparsko razstavo, navdahnjeno z literarnim ustvarjanjem hrvaške pisateljice Ivane Brlić Mažuranić (1874-1938) - nedvomno največje literarne osebnosti hrvaške otroške književnosti.
Pisateljičine "Priče iz davnine" vsebujejo 8 pravljic, v katerih v dejanje posegajo psevdomitološka bitja, katerih imena in značilnosti nas nekoliko spominjajo na slovansko mitologijo oziroma njene sporadične in v fragmentih ohranjene sledove. Bitja imenujemo psevdomitološka zato, ker je mitologija, ki jo simulira I. Brlić-Mažuranić, v resnici psevdomitologija, skonstruirana mitologija po vzoru slovanske mitologije, ustnega izročila in iz pisateljičinega ustvarjalnega prispevka.
Dejstvo je, da se je na prelomu 19. v 20. stoletje resničnost zdela grozeča, nejasna in tuja, zato ni prav nič čudna umetničina tendenca, da bi takšno neprijetno resničnost substituirala v literarni svet. To prelomnico v umetnost dosledno pojmujemo in razlagamo kot "dobo re-kreiranja resničnosti, ustvarjanja nove, duhovne resničnosti". Z tem tudi označujemo konec umetnosti kot reprezentacije resničnosti. Prav takšno razlago umetnosti pa I. Brlić-Mažuranić dosledno uresničuje v svojih pravljicah, ko iz njih ustvarja majhen umetniški koncept.
Glavni cilji razstave/projekta so: prispevati k večji vidljivosti sodobne kiparske prakse; prikaz lastnega spoznavanja sveta z neposredno izkušnjo v interakciji z ljudmi, dogodki, objekti,…, ki posredno zaznamujejo mojo likovno udejstvovanje. 
Ne glede na kompleksnost tematike in zgodbe razstave, likovna dela imajo neoporečno likovno gramatiko, ki izobraževalno vpliva na posameznike. 


"Na razstavi bodo predstavljene skulpture, ki so ustvarjene in koncipirane z nenavadnim umetniškim pristopom. Monumentalnost in kiparska govorica bo obiskovalcu, predvidevam in obenem upam, pustila močno sled o človeškem upanju in brezmejnosti duha…"
Marijan Mirt
 
Marjan Mirt, mag.art,  je bil rojen v Zagrebu leta 1975. Sprva je končal Šolo za uporabno umetnost in oblikovanje (1990–94), nato pa študiral še na Akademiji za Likovno umetnost v Zagrebu (1994–9), kjer si je pridobil naziv mag. artium. Je član DLUM (Društva likovnih umetnikov Maribor), ZDLSU (Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov), ULUPUH (Društva hrvaških likovnih umetnikov) in HKDM (Hrvaškega kulturnega društva Maribor). Prejel je številne nagrade in priznanja: zlato medaljo za kiparstvo na Salon des Beaux Arts du Carrousel (Louvre, Pariz) 2017, DLUM 2017, DLUM 2013 (Maribor), Ex tempore EKO DRAVA 2012 (Maribor), Artfarers 2012 (Atene), Likovni tabori ARTAS 2012, Simpozij Penza 2010 (Rusija), Simpozij Penza 2009 (Rusija), Forma viva Makole (2005/8) itn. Je tudi avtor javnega spomenika Pet organskih nevarnosti na Židovskem trgu v Mariboru. Ukvarja se s kiparstvom, slikarstvom, računalniškim oblikovanjem, fotografijo in likovno pedagogiko.

 

Projekt so podprli:
JSKD, Narodni dom Maribor - Vetrinjski dvor